STE DEPRESIVNI, NESPEČI, IZGORELI, V BOLEČINAH???



MAGNEZIJ JE GORIVO LUČKI V NAŠIH CELICAH IN OBVLADUJE RAZPOLOŽENJE


Za začetek ena anekdota: moj prijatelj, ki ima poklic kriznega pogajalca, pravi takole: »Če nekdo stoji na okenski polici in želi skočiti v praznino, mu najprej ponudim kozarec vode z magnezijem. Čez pet minut ga vprašam, če še želi skočiti in navadno je odgovor: NE!«

Malo za hec in malo zares, vendar magnezij sprošča, pomirja in zato deluje kot antidepresiv. To je le ena izmed sijajnih lastnosti tega minerala, je pa seveda pomembno v kakšni obliki ga uporabljamo za katerega od problemov, ki jih naslavljamo.

KRONSKI MINERAL SPROŠČENEGA UMA IN TELESA - MAGNEZIJ

Zadnje čase je veliko govora o splošni podhranjenosti od magnezija v zahodnem svetu, saj ga zemlja ne vsebuje več dovolj. Pojav pomanjkanja kaže tudi na veliko porast obolenj povezanih z duševnim zdravjem in kroničnim pomanjkanjem energije.

In ker magnezij sodeluje v več kot 300 encimskih reakcijah, to pomeni, da bodo prizadete vse telesne funkcije, ki uporabljajo te poti. Vključujejo sintezo beljakovin, sintezo RNA in DNK, signalizacijo celic, proizvodnjo energije, shranjevanje energije, delovanje živcev, rast celic, krčenje mišic, mišično sprostitev in jakost kosti. Magnezij ščiti možgane, kot si bomo podrobneje ogledali kasneje.


KAKO VEDETI ALI NAM GA PRIMANJKUJE 

Ker ga ni lahko meriti s krvnimi testi (ti merijo bolj vrednost elektrolitov, med katere sodi tudi magnezij), je boljše, da smo pozorni na nekatere splošne indikatorje pomankanja, ki vključujejo: 

Iz naštetega si lahko magnezij predstavljate kot hranilo, ki sprošča telo in um, njegovo pomanjkanje pa ustvarja napetost v telesu in tesnobnost. Izkazalo se je, da ima protibolečinske lastnosti, antidepresivne lastnosti ob tem pa sprošča mišice po celem telesu. Tudi srce deluje s pomočjo magnezija veliko boljše.

Vsi zgoraj omenjeni simptomi in stanja povzročajo velik stres celotnemu telesu, in če se jih ne lotimo, bodo sčasoma privedli do kronične utrujenosti nadledvične žleze in številnih posledic, ki jih primanjkljaj magnezija nosi s seboj. Zato je v vseh teh stanjih dodajanje magnezija nujno in koristno. Kot lahko vidite, so različni telesni sistemi medsebojno povezani in vsak na nek način vpliva na drugega. To je pomembno, ko poskušate prepoznati težavo, tako da lahko namesto obvladovanja simptomov naslovite izvor. Pomembno je tudi kje začeti, da bo izboljšanje enega področja vašega zdravja pripomoglo k izboljšanju drugih področij. In eden od načinov za začetek reševanja številnih vprašanj je preverjanje pomanjkanja magnezija in povečanje njegovega vnosa.


STRES, MOŽGANI, MAGNEZIJ

Stres prežema velik del sodobnega življenja, vpet je v način našega dela, v odnose in celo prazniki so postali stres. In čeprav je vaše telo opremljeno za obvladovanje stresa, ni ustvarjeno za obvladovanje kroničnega stresa. Kronični stres predstavlja eno največjih zdravstvenih tveganj zadnjih nekaj desetletij in ne kaže, da se bo situacija izboljšala. Z njim pa se na žalost, ko je to že ušlo iz kontrole, ukvarja samo psihiatrija. Pa še to samo z antidepresivi in antipsihotiki.

Hipotalamus in hipofiza v možganih delujeta kot kontrolni center, kjer hipotalamus prejme informacijo, da je stresor prisoten in signalizira hipofizi, da sprosti ACTH, kar nato spodbudi nadledvične žleze, da proizvajajo kortizol, glavni protistresni hormon. Ob tem se aktivirajo tudi vsi nevrotransmitorji, ki nam iz minute v minuto uravnavajo naše psihično počutje.

Čeprav je ena izmed nalog kortizola, da zmanjšuje vnetna stanja v telesu, se ob nenehno dvignjenem kortizolu vnetje vrne kot bumerang. In začne se dolga epizoda kronične utrujenosti ali izgorelosti s številnimi sekundarnimi znaki, ki so lahko pri vsakem posamezniku drugačni. Eno pa jim je skupno. Naše celice nimajo več dovolj lučke, življenjske energije ali bolj strokovno ATP celic, ki nam pomaga pri vseh funkcijah telesa in duha. Če nimamo energije, nas preprosto ni, počasi venemo. In za proizvodnjo ATP- ja potrebujemo magnezij!

Kortizol ima tudi direktno povezavo z živčnim sistemom in mentalnim zdravjem. Na primer predel možganov, ki je povezan s spominom ima daleč največ receptorjev za kortizol v možganih. Posledično to pomeni, da je ob kroničnem stresu in izgorelosti ta center še najbolj na udaru.

Zaradi kroničnega stresa pride do nevro vnetnega stanja v možganih, mi pa to občutimo kot nihanje razpoloženja, glavobol, nespečnost, izguba spomina, šumenje v glavi in celo bolečine po celotni hrbtenjači. Zaradi kopičenja prostih radikalov lahko pride celo do nevrološke zastrupitve.

Nenehno dvignjen kortizol povzroča palpilacije, dvig pritiska, nespečnost, zakrčenost mišic, slabo delovanje črevesja in s tem tudi mizerno absorpcijo. Povzroča podhranjenost z dobrimi bakterijami in tako zmagajo patogene. Ples vnetnih stanj se tako začne. Najprej je na udaru črevesje, ki se zasluzi, preluknja – prepustnost črevesja, medtem, ko virusi, bakterije in paraziti dobijo čudovito bivalno okolje za svoj ekspanzijski pohod. Naše telo postane domovanje vnetnih stanj na vedno več frontah.

Ko se začnemo zdraviti s protibolečinskimi tabletami, antibiotiki, zaviralci vnetnih stanj in ostalimi tabletami, ki nagovarjajo vsako našo indikacijo posebej, začaranega kroga skoraj ne moremo več zaustaviti. Sčasoma imunski sistem poklekne, energija je na minimumu. Živčni sistem deluje nekontrolirano in sproža nešteta neželena razpoloženjska stanja ali nevrološke težave. Disbiosa – neravnovesje v črevesju proizvaja citokine, ti pa vplivajo tudi na motnje v spanju, kar dokončno poruši naše psihofizično stanje. Anksioznost, depresija, pomanjkanje pomembnih nevrotransmitorjev in še več vnetnih žarišč. ATP, naša življenjska energija je le še brleča lučka, ki ugaša.

Kot lahko vidite, so različni telesni sistemi medsebojno povezani in vsak na nek način vpliva na drugega. To je pomembno, ko poskušate prepoznati težavo, tako da lahko namesto obvladovanja simptomov naslovite izvor. Pomembno je tudi kje začeti, da bo izboljšanje enega področja vašega zdravja pripomoglo k izboljšanju drugih področij. In eden od načinov za začetek reševanja številnih vprašanj je preverjanje pomanjkanja magnezija in povečanje njegovega vnosa.


MAGNEZIJ IN VNETNA STANJA

Različne študije so pokazale, da lahko pomanjkanje magnezija dejansko sproži vnetni odziv, pri čemer se aktivirajo levkociti in sprostijo protivnetni citokini, kar povzroči nastanek množice prostih radikalov, še več vnetja in oksidativnih poškodb. Ko je vnos magnezija zadosten, tega dodanega poslabšanja ni več. Izsledki teh raziskav dajejo dovolj dokazov za potrditev teorije, da je pomanjkanje magnezija pomemben dejavnik tveganja pri kroničnih stanjih. Med drugim tudi pri prej omenjenem kroničnem stresu.


RAZLIČNE VRSTE MAGNEZIJA ZA RAZLIČNE NAMENE IN BOLJŠO ABSORPCIJO

Priporočen dnevni vnos ali PDV je 300 – 400 mg dnevno in s hrano dobimo okoli 175 – 250mg. Tudi, če bi se maksimalno potrudili in resnično vnašali eko, bio hrano, ki je bogata z magnezijem, je tu pod vprašajem še absorpcija in pa vaše zdravstveno stanje. Saj bi vedno, ko dodajamo kakšen vitamin ali mineral, pri tem morali upoštevati tudi kakšen porabnik ste.

Na primer vrhunski športnik pri gibanju ustvari veliko ATP (celične energije), pri tem pa porabi tudi veliko magnezija, ki ga njegove mišice potrebujejo za obnovo. Pri tem ga potrebuje še za vgradnjo kalcija, srčno mišico, za pravilno delovanje možganov, pri ravnovesju elektrolitov in v presnovnih procesih. Tako njegove potrebe hitro narastejo.

Drug primer je gospa srednjih let z avtoimunim obolenjem ščitnice. Da bi zmanjšala vnetna stanja ščitnice se drži protokola, ki ji narekuje 20 000 enot vitamina D. Da pa ga telo lahko presnovi kot je treba, mora gospa jemati tudi redne doze magnezija. Če ima avtoimuno bolezen, tudi njeno črevesje ne dela kot bi bilo treba, torej ima slabo absorpcijo.

Tretji scenarij je stres. Zaradi njega naš avtonomni živčni sistem, ki je ves čas v fazi simpatičnega delovanja je samo porabnik in v tem stanju telo ne more skladiščiti. Samo ven meče vse, kar premore. Črevesje pa ima blokado. Zato ljudje, ki so kronično izčrpani ne morejo nahraniti podhranjenega telesa, ker oralno nič ne absorbirajo.

In kako vemo, da se vam bo magnezij sploh absorbiral? Najmanj kar lahko naredimo je, da izberemo pravo formo.



Gremo po vrsti.

• Najboljšo absorpcijo dobimo z intravenskim dodajanjem magnezija.
• Drugo najboljšo absorpcijo dobimo z liposomalno obliko, kjer omogočimo, da magnezij nemoteno vstopi v celico, pri tem pa preprečimo tudi neprijetne stranske učinke, ki se ob jemanju magnezija pogosto pojavijo in to so diareje.

Koristi magnezija za možgane, pri depresiji anksioznosti in nespečnosti

Magnezij sprošča telo in prenapeto glavo. Ima pomirjujoč učinek in vam pomaga, da se počutite manj depresivno in tesnobno. Z njim lažje zaspimo, saj spodbudi nevrotransmitorje sproščanja, kot sta GABA in serotonin. Pomirjujoče deluje tudi na prebavila, saj s sproščanjem razdraženega in živčnega črevesja, požene leno prebavo v tek.

Magnezij igra pomembno vlogo za možgane in živčni sistem. Nujen je pri pretresih možganov in epilepsiji. Pravzaprav pomaga preprečiti možganske poškodbe in post-pretresni sindrom. Zanimivo je opažanje, da se po pretresu možganov ravni magnezija v možganih znižajo za 50% in ostanejo nizke približno pet dni, preden se počasi povzpnejo do ravni pred pretresom možganov. To je mogoče odpraviti s povečanjem vnosa magnezija. Ker je ob tem prisoten tudi stres je najboljša intravenozna oblika.

Magnezij pomaga zmanjšati vnetja, tudi v možganih in živčnem sistemu, v celicah pa zviša glutation. Glutation se včasih imenuje "mati vseh antioksidantov", saj igra eno najpomembnejših vlog čiščenja telesa od prostih radikalov. Ti nastajajo zaradi strupov iz okolja in hrane, kot stranski produkt vnetij, zaradi parazitov, glivic in ostalih neprijateljev, ki se bohotijo v nezdravem okolju. Reciklira tudi druge antioksidante, kot je vitamin C, tako da se lahko vedno znova borijo proti oksidativnemu stresu. 


TESTI , ki jih opravljajo, za prikaz magnezija v telesu:
Čeprav obstaja več testov, ki ocenjujejo raven magnezija v telesu, žal nobenega od njih ne moremo oceniti kot zadovoljivega. Težav pri ocenjevanju njegove ravni je predvsem posledica dejstva, da magnezij prebiva znotraj celic in kosti in tako na primer
preverjanje njegove ravni v krvi ne daje nikakršne natančne ocene.

  • Serumski test magnezija - to je krvni test; gre verjetno za najpogostejši test, vendar je najmanj točen.
  • Preskus rdečih krvnih celic z magnezijem - To je tudi krvni test; je manj pogost, vendar bolj natančen kot serumski test. Ioniziran magnezijev test - Prav tako krvni test in se ga najpogosteje uporablja, če želimo malo resnejšo sliko. Odseva raven funkcionalnega magnezija v telesu.
  • EXA test - Ta preskus za znotrajcelični magnezij; je testni prask vzorčenja in se redko uporablja, čeprav je najbolj natančen.
  • MINERALOGRAM (najbližji znotrajceličnemu) je test iz las, pri katerem je nakazana predvsem potreba / poraba organizma.

Rezultate testov je treba pregledati skupaj s simptomi pomanjkanja, da lahko pravilno prepoznate svojo težavo. Tudi zato je mineralogram najbolj praktičen, saj pokaže vse elemente. Od mineralov, vitaminov, aminokislin, mikrobiologije in antioksidativne moči.


VIR MAGNEZIJA V HRANI

Da bi odpravili pomanjkanje magnezija, je najboljša možnost, da s hrano poskušate zaužiti čim več magnezija.
S tem podpirate »kondicijo« receptorjev za absorpcijo tudi, če magnezij dodajate kot dodatek k prehrani.

10 živil, bogatih z magnezijem:
Špinača, kuhana - 1 skodelica: 157 miligramov (39 odstotkov DV*)
Blitva, kuhana - 1 skodelica: 150 miligramov (38 odstotkov DV*)
Presni kakav – 1 jušna žlica: 95 miligramov (24 odstotkov DV*)
Bučna semena, posušena – 1/8 skodelice: 92 miligramov (23 odstotkov DV*) Mandlji – ½ pesti: 75 mg (19 odstotkov DV*) Črni fižol – ½ skodelice: 60 mg (15 odstotkov DV*)
Avokado - 1 srednje velik: 58 mg (15 odstotkov DV*)
Fige, posušene – ½ skodelice: 50 mg (13 odstotkov DV*)
Jogurt ali kefir - 1 skodelica: 46,5 mg (12 odstotkov DV*)
Grška spirulina– 1 jušni žlici: 39 mg (9 odstotkov DV*)

KATERA OBLIKA MAGNEZIJA JE PRAVA IN KAKO DOZIRAMO
Če imate pomanjkanje magnezija in ker ga dejansko težko dobite dovolj s hrano, boste morali preučiti druge možnosti. Zaradi težav s prebavo ali s starostjo povezano slabo absorpcijo je še kako pomembno katero obliko boste izbrali. Izbira dodatka, ki ustreza vašemu individualnemu stanju in potrebam, je zelo pomembna.


KRONIČNI STRES, IZGORELOST, NESPEČNOST, FIBROMIALGIJA
Če imate sindrom kronične utrujenosti - izgorelosti, zlasti v naprednejših fazah, morate biti zelo previdni pri dopolnilih, ker se je vaš sistem toliko upočasnil, da morda ne bo mogel pravilno predelati sestavin, kar lahko poveča strupeno obremenitev telesa ali povzroči paradoksalno reakcijo, ki nato doda še večji stres pri že tako izčrpanem organizmu. Pojavi se lahko omotica, nenaden občutek vročine na določenih delih telesa, driska, utrujenost. Večina ljudi s sindromom kronične utrujenosti v tretji fazi ima znižan krvni pritisk, zato pride do večine naštetih težav.

V primeru kronične utrujenosti jemljemo prvi teden 1 odmerek 300mg magnezijevega malata, glicinata ali citrata. Lahko si mažete tudi magnezijev karbonat, vendar je vseeno boljša kontrola z oralno, liposomsko obliko ali, če imamo možnost, nam posebej izšolan zdravnik lahko predpiše magnezij v infuzijski raztopini. Pri fibromialgiji jemljemo vsaj dvojne doze. Proti nespečnosti, tesnobnosti in živčni napetosti, naj bo vsaj en odmerek zvečer.

• Magnezijev malat je dober za kronične bolečine, saj pomaga zmanjšati kopičenje mlečne kisline. Vzemite magnezijev malat zjutraj za povečano vzdržljivost in sprostitev mišic.
• Če želite lep odmerek mišične in duševne sprostitve, vzemite magnezijev citrat. V liposomalni obliki ima daleč najboljše absorpcijo, ob tem pa izognemo še možnim nevšečnostim z drisko.
• Za poživitev možganov in kognitivnih funkcij zjutraj vzemite magnezijev treonat. Dokazano j ščiti pred učinki staranja, saj izboljšuje spomin.
• Če želite hitro dvigniti raven magnezija, vzemite magnezijev glicinat, čeprav ga navadno kombiniramo z malatno in citratno obliko, ker ima vsak izmed njih določen čas sproščanja. Glicinat pripomore k mirnejšemu spanju.
• Magnezijev orotat je priljubljen med športniki, saj podpira obnovo tkiv in povečuje vzdržljivost ter zmogljivost.
• Magnezijev oksid ima nižjo stopnjo biološke razpoložljivosti - torej dosega le 4 odstotke, medtem ko ima magnezijev citrat biološka uporabnost 90 odstotkov. Torej to res ni dobra investicija.
• Magnezijev karbonat najučinkovitejša oblika prehranskih dopolnil - organsko spodbuja spanje, prebavo, zdravje kosti in občutek miru, vendar velikokrat povzroči diarejo. 4 prednosti liposomskega magnezija
• Nizko razmerje absorbiranega magnezija se poveča, ker se uporablja poseben mehanizem vnosa v »nano« delcih, ki imajo takojšen dostop v celico.
• Odmerka vam ni treba razdeliti čez dan. Liposom zaobide črevo in mu to ni glavna pot absorpcije. S pomočjo pasivne absorpcije maščobe se lahko prenese čez črevesno pregrado. Po navadi cink in magnezij uporabljata isti kanal za absorpcijo, v liposomski obliki pa jih lahko brez konkurence vzamemo skupaj.
• Pri bolnikih z vnetjem črevesja in pri starejših dosežemo absorpcijo, ki je bila sicer zaradi bolezni onemogočena.
• Izognemo se stranskim učinkom kot so diareja in prehiter padec pritiska, kar je nerodno pri ljudeh, ki imajo že tako nizek pritisk. Npr. pri pacientih v tretji fazi izgorelosti.