OČISTIMO MISLI

V človekovem mišljenju se skrivajo tako nebesa kot pekel. Kar razmišljaš, oblikuje tvojo usodo. Ko razmišljaš, da ti je partner nezvest, si nesrečen. Če razmišljaš, da ti je zvest, si srečen. V obeh primerih ti je partner lahko zvest. A ti si predpostavljal nasprotno in imel temu ustrezne negativne občutke. Ko ima človek težave, bi se moral vselej vprašati, kaj se lahko nauči iz tega.

PUSTIMO PRETEKLOST PRETEKLOSTI
Ljudje imamo v svoji podzavesti naloženih čuda stvari. Vlečejo se iz otroštva in mladosti do poslednjega hipa človekovega življenja. Tako hodimo v življenju obloženi z bolečinami, bolj in manj veselimi dogodki, ki jih naša zavest ni predelala in so se preselili v naše nezavedno. Vsake toliko časa pa se lahko v obliki želja spet vrnejo v človekovo zavestno dogajanje. Takrat imamo znova možnost, da jih razrešimo in se očistimo bremena, ki nas spremlja iz življenja v življenje.
To pa seveda ne pomeni, da moramo vsako željo, ki nam pride na misel, uresničiti. Ne. To pomeni izključno to, da se moramo v sedanjosti zavedati vseh želja in potreb in jih pravočasno predelati. Včasih pomaga preprost pogovor s samim seboj o stvareh, ki smo jih naredili narobe in jih obžalujemo, ali pa seveda o željah, ki jih trenutno ne moremo izpolniti. Takrat je pomembno, da jih pustimo, da odidejo. Hoteli ali ne, na nekatere reči v življenju ne moremo vplivati, zato je pomembno, da sklenemo z njimi kompromis. Da si odpustimo, česar nismo znali, in še pomembneje, da odpustimo vsem tistim, ki so nas prizadeli, nam povzročili bolečino in trpljenje, hote ali nehote. Posameznik se mora tako pobotati sam s seboj, sicer ga preteklost opredeljuje za naprej in greni preostanek življenja.

VAJA: Počistite po preteklosti
Napišite na list papirja dogodek iz preteklosti, ki vas močno bremeni. Napišite zraven vse misli in občutke z vašega zornega kota. Nato razmislite, katera oseba ima pri tej vaši neprijetni pretekli izkušnji največ odgovornosti (lahko je več oseb). Zapišite, kako vidijo to situacijo te osebe, poskusite se vživeti vanje in njihov zorni kot. Nato pod tretjo točko zapišite, kaj želite, da bi vam posamezna oseba dejala, da bi ji lahko odpustili in ta dogodek pozabili za vselej. In res ga pustite za seboj!

ŽIVIMO V SEDANJOSTI
Najteže je biti zadovoljen s sedanjostjo. Vselej si želimo oditi nazaj, v leta, ko je bilo tako in tako, ko smo počeli to in ono, ko ni bilo vsega, kar je zdaj, in podobno. Po drugi strani pa nenehno priganjamo sedanji trenutek z razmišljanjem o prihodnosti: joj, ko mi bo to uspelo, komaj čakam, da pride ta dan, kako bi želela, da bi bilo tega konec in tako naprej. Pravzaprav pa sta vsa naša preteklost in sedanjost sestavljeni iz sedanjih trenutkov. Od tega, kako živimo, pa je odvisna naša prihodnost.
Usoda je v naših rokah, zato jo oblikujmo ta trenutek s pozornostjo, zavedanjem sebe, ljudi in okolice okrog sebe. Predvsem pa jo oblikujmo z zadovoljstvom in pozitivnimi mislimi, besedami in dejanji. Predstavljajte si sebe, kako držite v rokah škarje in platno. Nato pomislite: škarje ste vi in platno je vaša usoda. Prikrojite si jo natančno tako, kot želite.

VAJA: Najdite stik s samim seboj
V ogledalu poglejte globoko v svoje oči. Razmišljajte o tem, kdo vas gleda. Zavedajte se, da obstaja znotraj vas bit, ki je bila z vami že od začetka tega življenja in sega v večnost. Ta je stabilna in se ne spreminja ne glede na to, kakšne spremembe doživljajo vaše telo, čustva ali misli. Ta neranljiva sredica v vas je temelj za notranjo moč in podporo. Zakaj tako razmišljanje deluje? Ko človek ni odvisen od zunanjih dejavnikov, se počuti svobodnega. Zunanji svet, torej svet okrog vas, je podvržen nenehnim spremembam, ki jih lahko občutite vsak dan, vsak trenutek. Toda vaša notranja bit je trdna, prizemljena v realnosti in hkrati ni izpostavljena ranljivosti, ki prihaja od zunaj.

VAJA: Živite ta trenutek
Občutite vodo na rokah, ko jih ta trenutek umivate. Zavedajte se značilnega načina, kako umivate svoje dlani, kako vam polzi milo in kakšna je temperatura vode. Občutite svoje noge, ko stojite, bodite pozorni na to, kar vidite, slišite in okusite okrog sebe. Trening zavedanja stvari okrog sebe v sedanjem trenutku nam pomaga, da se povežemo z življenjem v globljem smislu. Že na začetku dneva si dajte nalogo, da boste nenehno v sedanjosti. Ugotovili boste, da živeti na ta način prav tako zmanjšuje podvrženost stresu in povečuje zavedanje o življenju okrog in znotraj nas v slehernem trenutku.

SAMODISCIPLINA MISLI
Morda gojimo misli in prepričanja, zaradi katerih ostajamo preveč pasivni oziroma neaktivni (veliko časa prespimo, preležimo ali presedimo pred televizijo) ali pa se, kot druga skrajnost, preveč priganjamo in smo do sebe in drugih zelo nasilni. Prvi bi se morali usmerjati v več samodiscipline in aktivnosti, drugi pa v več samonegovanja in sprejemanja samega sebe. Kadar smo pretirano inertni oziroma pasivni, pogosto razmišljamo, da je v življenju treba iti po liniji najmanjšega odpora.Kadar smo pretirano aktivni, se večinoma priganjamo zaradi zavednih in nezavednih strahov, številnih želja in hotenj ter bega pred soočenjem s samim sabo. Verjetno mislimo, da bi šlo brez nas vse narobe. Pogosto pa gojimo tudi perfekcionistične težnje, kar je še ena velika in zelo razširjena ovira na poti do zadovoljstva in sprejemanja samegasebe, drugih in življenja. Ker sami sebe najteže vidimo, nam je vedenje drugih lahko dobro zrcalo.
Česar ne sprejemamo, kar obsojamo ali zavračamo pri drugih, tega zelo verjetno ne sprejemamo tudi pri sebi, zato te dele sebe skrivamo ali pa smo jih potlačili. Podobno je tudi z lastnostmi, za katere menimo, da so pozitivne, in jih denimo pri drugih zelo cenimo, spoštujemo, celo obožujemo, vendar ne dopuščamo, da so tudi v nas. Ko sprejmemo nesprejete dele sebe, postanemo seveda bolj celoviti, kar nam omogoča bolj polno zaznavanje in sprejemanje sebe in življenja.
Tako naredimo prostor in prestol lahkotnosti in ljubezni. S tem si omogočimo zadovoljstvo in radost. Poveča se tudi naša življenjska energija. Potenciale in možnosti, ki nam jih ponuja življenje, zmoremo tudi izkoristiti. Tako se izboljša kakovost našega osebnega in poklicnega življenja.

Razmišljam ekološko, razmišljam »kdo sem«

Če sežemo do samih korenin ekološkega razmišljanja, se bomo dotaknili temeljnih smernic človekova obstoja. Kaj me resnično osrečuje? Sledenje najnovejšim modnim trendom? Avtomobili najboljših znamk? Luksuzna potovanja? Dragocen nakit? Če bi bilo to res, potem ne bi znova in znova segali po novih dobrinah, misleč, da nas bo to resnično osrečilo. Vse to deluje le na kratek rok. Nedvomno pa je edina trajna človekova sreča v dajanju, pomoči drugim, skrbi za naravo, razvijanju intuicije in mentalne ter duhovne moči. Takšno intuitivno življenje samo po sebi ne bi škodilo naravi. Živeti v sožitju s samim seboj, pozitivne misli, besede in dobronamerno delovanje je novo ekološko razmišljanje, ki utira pot zdravi zemlji, na kateri živimo.

Barbara Hribar za revijo O Osebnosti