STE V VOJNI SAMI S SEBOJ?
PROTI KOMU SE BOJUJETE?
Ko postanemo preveč zahtevni do sebe, sploh ne občutimo, da se s tem bojujemo proti samim sebi.
V vseh zgodovinskih obdobjih in kulturah je bil mir temeljna družbena potreba. Vprašanje pa je, s kom in s čim si želimo miru in kako ga sploh lahko dosežemo. Spodaj boste našli test, ki vam bo pomagal razmišljati o vaših notranjih nemirih, se naučili, kako jih preseči ter s tem doseči usklajenost s samim sabo in posledično tudi z drugimi.
KAKO SE LOTITI REŠEVANJAS pomočjo desetih vprašanj, ki sledijo, boste lahko razmišljali o svojih resničnih potrebah s ciljem doseganja notranjega miru. Na vsako vprašanje odgovorite z enim samim odgovorom. Zavedajte se, da ne gre za iskanje pravilnih in napačnih odgovorov. Ne mudite se preveč pri posameznem vprašanju, temveč naglo odgovorite z zaupanjem v prvi instinktivni odziv. Nikar ne pozabite: bolj ko boste pri odgovarjanju odkriti, zanesljivejši bodo rezultati in laže se boste poglobili v razmišljanje o samem sebi.
1. Natakar vas v restavraciji pusti nekoliko dlje čakati. Kako se boste odzvali?a. »Vedno ena in ista zgodba. Nimam zadosti avtoritete, ljudje to začutijo in zato je tako…«b. »Torej, me imate za norca ali kaj?«c. »Naša družba proizvaja premalo resnih in motiviranih ljudi. Slabo kaže vse to …«
2. Ko se na zabavi znajdete sami s svojim kozarcem v nekem kotu, razmišljate:a. »Glej, koliko banalnih pogovorov vsenaokrog. In vendar so vsi videti tako zadovoljni sami s seboj …«b. »Vse je tako površinsko. Kaj pravzaprav počnem tukaj?«c. »Bom morda izpadel neumno, če bom ždel tu v kotu, ne da bi se s komerkoli pogovarjal?«
3. Katere besede so vam prihajale na misel, ko v šoli niste znali rešiti matematičnega testa?a. »Nisem vreden ničesar …«b. »Čez glavo imam šole, matematike in profesorjev!«c. »Ta profesor je res pokvarjen sadist, da nam nalaga take naloge …«
4. Po vašem mnenju v nebesih vsaj ne bo:a. Nepravičnosti.b. Trpljenja.c. Sporov.
5. Doživljate ljubezenske bolečine. Katera je vaša prva misel?a. »Ni bila prava oseba zame.«b. »Nisem vreden, da me kdo ljubi.«c. »Ljubezen je zgolj utvara in laž.«
6.Kako se najpogosteje potožite?a. »Kakšno pasje življenje!«b. »Vsi mi mečejo polena pod noge …«c. »Nisem sposoben …«
7. Na poštnem uradu čakate v vrsti že pol ure. Kako se odzovete?a. »No, saj sem vedel, da bom spet izbral napačno čakalno vrsto …«b. »Ne razumem, kako lahko nekateri ljudje pridejo na pošto brez potrebnih dokumentov in denarja!«c. »Življenje je že samo po sebi kratko. Zakaj ga moramo izgubljati na tako neumen način?«
8. Kako navadno reagirate, ko se znajdete pred neuspehom ali zavrnitvijo?a. Se pocrkljam in potolažim.b. Znesem se sam nad sabo in se imam manj rad.c. Sovražim se in včasih celo občutim potrebo, da bi samega sebe kaznoval.
9. Prepirali ste se z osebo, ki jo imate zelo radi. Kako boste reagirali?a. Poskušam oprostiti in razumeti.b. Jezen sem sam nase, hkrati pa tudi nanjo.c. Kar nenadoma se mi zazdi, da jo nekoliko manj ljubim.
10. Nepravičnosti in nasilje sveta:a. Me razžalostijo.b. Mi prebujajo občutek upornosti.c. Mi vzbujajo potrebo po tem, da bi izginil.
Preštejte ,
in
. Odgovorom »a« na 8., 9. in 10. vprašanje ne ustreza nobena točka, medtem ko so odgovori »c« na ista vprašanja dvojno točkovana z ustreznim znakom.
Skupaj:
Če ugotovite, da neki znak močno prednjači, vam opisani profil na naslednji strani k temu znaku zelo ustreza. Če posamezen znak dosežete od štirikrat do šestkrat, bo pomenilo, da vam njegov profil ustreza le delno. V tem primeru se boste lahko znašli v več profilih, a le eden odraža vaš življenjski slog. Če pa imate izenačeno število znakov , in , vam noben profil v popolnosti ne pristaja.
VEČINA
STE V VOJNI SAMI S SEBOJ
Postanite sami sebi najboljši prijatelj.
Vaš največji sovražnik ste vi sami. To je oseba, s katero ste najtrši in najbolj zahtevni. Pomeni, da morate najprej skleniti notranji mir. V takšnem položaju so stvari večkrat zelo jasno razpoznavne: gre za to, da se nimate dovolj radi, se ne spoštujete in si ne izkazujete zadostne naklonjenosti. Včasih pa ste lahko v vojni sami s sabo, ne da bi se tega sploh zavedali. Utegne se namreč zgoditi, da se iz navade izpostavljate pritiskom in prevelikim zahtevam do sebe. Zakaj? Žene vas želja, da bi bili dobri in da bi dali vse od sebe. S tem vstopite v tiranski začarani krog glagolov »potrebno je«, »moram«, »moral bi«, na koncu pa vas nič več ne zadovoljuje, zato se ne znate ustaviti in si odpočiti. Najhuje pri vsem tem je, da se sploh več ne zavedate, kako se trpinčite in kako bi lahko veliko bolje živeli. Takšno stanje se nadaljuje, dokler ne pride v vas do preloma, ki začne proizvajati konflikte in trpljenje. Iz takšnega boja proti sebi seveda črpate tudi nekatere prednosti: s tem najbrž ne bi nadaljevali, če ne bi bilo nobenih učinkov. Ko se izpostavite pritiskom, dosežete takojšnje delovne rezultate v službi, pomaga vam zaslužiti več denarja in zgraditi pozitivno družbeno podobo. Vendar pa je cena za to visoka: tako za vaše najdražje kot za vaše telo in notranje ravnovesje. Dolgoročno vam pritiski prinesejo nezadovoljstvo, frustracije in oteženo ohranjanje zdravih odnosov z ljubljenimi osebami. Da bi zaživeli v miru v sebi, si morate upati prisluhniti svoji notranjosti ter prenehati zapostavljati svoje užitke in zadovoljstvo v imenu drugotnih ciljev. Skratka, morate se odločiti, da boste postali sami sebi najboljši prijatelji.
VEČINA
STE V VOJNI Z DRUGIMI
Sprejmite psihološko raznolikost ljudi.
Koliko lepše bi bilo življenje, če bi bili ljudje bolje vzgojeni, inteligentnejši, dosledni in pozorni na potrebe soljudi … Vendar niso vsi takšni. Ravno zato večkrat začutite, da se bojujete proti ljudem, s katerimi prihajate v stik. Jeza do drugega, občutek razdraženosti in nadlegovanja vas pretvorijo v neusmiljene sodnike slabosti oseb, ki vas obdajajo. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali bi se morali pomiriti z njimi ali pa zgolj z vašim pogledom nanje. V vsakem primeru bo pot težavna, saj priložnosti, ob katerih boste lahko postali razdraženi, nikoli ne bo zmanjkalo. Pomislite samo na vožnjo z avtomobilom, na med sosedske odnose, razmerje s partnerjem, otroki, službenimi kolegi … Če poznate tuje pomanjkljivosti, vam to gotovo koristi: če se zavedate slabosti nekoga, se boste laže izognili razočaranju in se teže ujeli v past. Res je tudi, da lahko drugemu pomagate k spremembi na bolje s tem, da mu predočite njegove pomanjkljivosti. A za kakšno ceno? Tok negativnih čustev vas vsakodnevno preplavlja z izjemo redkih dni, ko vam uspe zadržati ob strani nevšečne vdore v vašo notranjo celovitost. Obenem takšna klima ustvarja popačeno podobo sveta: s tem ko se osredotočate na tuje slabosti, ne vidite več njihovih človeških potez, hkrati pa pozabite, da ste tudi sami daleč stran od popolnega bitja. Kako torej zaživeti v miru z drugimi? Mogoče ravno tako, da se ob vsaki priložnosti zavedate, da obstaja na svetu neke vrste psihološka raznolikost, podobno kot govorimo o biotski raznolikosti. Slednja nam ponuja denimo strupene žuželke in rastline. Psihološka raznovrstnost pa nas zalaga s subjekti, ki vam gredo na živce. Namesto da bi se zgražali, bi morali poiskati način, kako se kar najbolje prilagoditi temu dejstvu. Vzporedno s tem morate vedno upoštevati, da je ljubezen, ne pa nasilje, tisto orodje, s katerim pripomorete drugemu k spremembi. Ob tem pa strpnost do človeške vrste ne izključuje realnega pogleda nanjo. Ne glede na to morate razumeti, da potrebujete drugega kljub njegovi nepopolnosti ter da je pogled na neko stvar ravno tako pomemben kot stvar sama. Mi namreč ne vidimo stvari takšne, kot dejansko so, temveč skozi prizmo samega sebe.
VEČINA
V VOJNI Z ŽIVLJENJEM
Sprijaznite se, da je svet pač takšen, kakršen je.
Na svetu je preveč nasilja in krivic, da bi se lahko počutili spokojno. Zato s težavo zaživite v sožitju z obdajajočim svetom, človeško stvarnostjo in življenjem takšnim, kot je. Ampak kdo je rekel, da mora biti svet pravičen, mil in usklajen? Bolj kot vztrajanje pri tem je pomembno vedeti, kako ga izboljšati. Naravne katastrofe, cunamiji, vojne, terorizem in onesnaževanje: razlogov za vznemirjenje in skrb še zdaleč ne manjka. Da ne govorimo o boleznih in smrti, ki nas še posebno zahrbtno presenetijo. V teh okoliščinah neizogibno sočustvujete s človeškimi bitji kot posamezniki, obenem pa začutite žalost nad razvojem svetovnih dogodkov. Če nenehno bedite nad »pravičnostjo« sveta, postanete zelo občutljivi za vse njegove pomanjkljivosti. To vas popelje k upornosti (»Stvari se morajo nujno spremeniti!«) in navda z energijo za prebujanje vesti. Kljub temu pa ima vsaka medalja dve plati: željo po uporabi nasilja kot sredstva ter občutek grenkobe nemoči karkoli spremeniti. Kako mirno zaživeti v svetu, ki je tako nepopoln in nasilen? Mogoče tako, da ga prenehate strogo soditi in zahtevati, da bi bil brezhiben. Morda z dajanjem prednosti mirnemu delovanju namesto jeze in maščevalnosti. Ali pa, preprosteje, s sprijaznjenjem s tem, kar svet je: vse to ne z namenom, da bi se vdali, temveč zato, da bi laže v njem delovali in ga mogoče celo deloma spremenili. Če naletite pri tem na ovire, jih obidite brez pritoževanja. Ob tem pa nikoli ne pozabite na radost bivanja: konec koncev, kako bi lahko spremenili svet, če vas niti tukaj ne bi bilo?
Andrej Meglen za revijo O Osebnosti