POT OD PRVEGA GRIŽLJAJA DO ZADNJE POSTAJE

Brenda Watson trdi: »Hrana se mora v našem telesu razgraditi (presnoviti), nato se mora znajti v krvnem obtoku (absorbirati) in si utreti pot do celic (asimilirati). Četudi domnevamo, da uživamo najbolj kakovostno hrano, kar jo je na voljo (večina ljudi tega ne počne), ne moremo doseči optimalnega zdravja, če naša prebavila ne delujejo, tako kot je treba.«

SKORAJ VSA OBOLENJA IZVIRAJO IZ ČREVESJA

»Hrana se mora v našem telesu razgraditi (presnoviti), nato se mora znajti v krvnem obtoku (absorbirati) in si utreti pot do celic (asimilirati). Težava je v tem, da vse zaužite hrane ne moremo pravilno izkoristiti. Četudi domnevamo, da uživamo najbolj kakovostno hrano, kar jo je na voljo (večina ljudi tega ne počne), ne moremo doseči optimalnega zdravja, če naša prebavila ne delujejo, tako kot je treba.«Hrana slabe kakovosti, napačni načini priprave in strupi iz okolja ali zajedavci lahko botrujejo prezgodnji izčrpanosti prebavil in dolgotrajnim kroničnim boleznim. Mednje sodijo artritis, sladkorna bolezen, fibromialgija, kronična utrujenost, alzheimerjeva bolezen, sindrom razdražljivega črevesja, degeneracija makule oziroma rumene pege – vse to se začne v TREBUHU.«

KAKO SO MOŽGANI POVEZANI S ČREVESJEM

Da, možgani so namreč povezani s prebavili. Kar 60% serotonina se tvori prav v črevesju! Ne smemo pozabiti na štiri glavne neurotransmitorje, ki nas razdelijo na štiri vrste osebnosti – kadar se pojavi neravnovesje na katerem koli izmed teh štirih področij, pride do reakcije. Neravnovesje dopamina povzroča hlepenje po sladkorju, neravnovesje acetilholina hlepenje po maščobah, GABA hlepenje po beljakovinah (obenem povzroča tudi, da nismo sposobni nadzirati količine zaužite hrane), neravnovesje serotonina pa botruje hlepenju po soli in sladkem.

Go to Top